Datum: 20.9.2026 10:21:02 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v soboto, 19. september 2026
Za včerajšnji dan za Slovenijo ni javno objavljenega natančnega pregleda, kakšne konkretne bolezni in poškodbe so bile najpogostejše po vseh urgentnih centrih, saj takšne dnevne, podrobno razčlenjene statistike praviloma niso dostopne javnosti. To pomeni, da lahko govorimo le o tem, kar je značilno za trenutno obdobje in kar izhaja iz širših podatkov in opisov delovanja urgenc ter zdravstvenih ustanov, ne pa o točnem seznamu včerajšnjih primerov po diagnozah.
Po podatkih zdravstvenih institucij in medijskih poročil se urgence v Sloveniji vsak dan srečujejo z velikim številom poškodovanih, zlasti zaradi prometnih nesreč, padcev in različnih rekreativnih ter delovnih aktivnosti, kar se odraža v več sto obravnav na dan v največjih centrih. V UKC Ljubljana so na primer v poletnem obdobju v osmih dneh vsak dan obravnavali več kot 200 poškodovancev na urgentnem kirurškem bloku, kar kaže, da so travmatske poškodbe stalno med najpogostejšimi razlogi za obisk urgence, in podobna obremenjenost je tipična tudi ob drugih dnevih z običajnim prometom in aktivnostmi. Poleg poškodb zaradi padcev, trkov vozil in športnih dejavnosti se v urgentnih službah pogosto pojavljajo bolniki z nenadnim poslabšanjem kroničnih bolezni, med katerimi imajo pomembno vlogo srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in kronične pljučne bolezni, pa tudi akutna poslabšanja astme in druge težave z dihanjem. V praksi to pomeni, da so včeraj v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in urgencah zelo verjetno obravnavali večje število ljudi z bolečinami v prsnem košu, težko sapo, akutnimi zapleti pri sladkorni bolezni ter različnimi akutnimi nevrološkimi in internističnimi stanji, čeprav se to v javnih virih ne poroča po posameznih diagnostičnih kategorijah za vsak dan posebej.
Med nalezljivimi obolenji se v zadnjih letih med pogoste razloge za obisk dežurnih ambulant in urgenc uvrščajo različne respiratorne virusne okužbe, vključno z gripo podobnimi obolenji in covidom-19, pa tudi črevesne okužbe in druge sezonske virusne bolezni, ki v posameznih obdobjih leta opazno povečajo število obiskov. To se kaže v opozorilih, da velik del ljudi na urgenco prihaja z nenujnimi virusnimi obolenji, ki ne zahtevajo urgentne obravnave, kar dodatno obremenjuje sisteme in vodi celo do napovedi samoplačniških obravnav za nenujna stanja. V kombinaciji s kroničnimi boleznimi in vremenskimi vplivi, kot so vročina, mraz ali neurja, se tako oblikuje tipičen vsakdanji profil bolnikov: poškodbe iz prometa, dela in prostega časa, poslabšanja kroničnih bolezni ter raznolike akutne okužbe, pri katerih je del primerov res nujnih, velik del pa bi bil lahko rešen pri osebnem zdravniku.
Ker ni javnega dnevnega poročila za vse slovenske urgence za včeraj, ni mogoče navesti točnih številk in deležev za posamezne diagnoze, lahko pa na podlagi navedenih podatkov sklepamo, da je bil tudi včeraj glavnina obravnav povezana s poškodbenimi dogodki in nenadnimi poslabšanji že obstoječih bolezni, ob tem pa stalno prisoten tok bolnikov z akutnimi virozami in drugimi pogostimi infekcijami, ki se v vsakdanji urgentni praksi pojavljajo v velikem številu.
