Datum: 15.7.2026 10:04:30 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v torek, 14. julij 2026
Za včeraj ni dostopnih javnih podatkov, ki bi natančno in sproti prikazovali, katere konkretne bolezni ali poškodbe so bile tisti dan najpogostejše v Sloveniji, zato je mogoče govoriti le o vzorcih, ki se po podatkih zdravstvenih institucij pojavljajo vsak dan in so tudi včeraj verjetno prevladovali.[3][5] Redno spremljanje nalezljivih bolezni NIJZ kaže, da med prijavljenimi okužbami skozi daljše obdobje izstopajo različne črevesne okužbe, respiratorne infekcije in zoonoze, pri čemer je med klopno prenosljivimi boleznimi izrazito pogosta lymska borelioza, ki je med najpogosteje prijavljenimi nalezljivimi boleznimi v državi in se sezonsko pojavlja v večjem številu primerov.[2][5] V ozadju vsakdanje obolevnosti so stalno prisotne kronične nenalezljive bolezni, med katerimi prevladujejo srčno-žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen, bolezni kostno-mišičnega sistema, kronične bolezni dihal in nekatere duševne bolezni, te pa predstavljajo večino bremen za zdravstveni sistem in so dolgoročno najpogostejše diagnoze, s katerimi se bolniki vračajo v ambulante in bolnišnice.[3][7]
če bi včeraj pogledali v urgence po Sloveniji, bi zdravniki najverjetneje obravnavali tipične primere poškodb, ki sodijo med najpogostejše: zlome kosti, zvine in izpahe sklepov ter različne poškodbe vezivnega tkiva, ki nastanejo pri padcih v domačem okolju, pri športnih dejavnostih ali v prometu.[8] Pri zlomih gre za prekinitev kostnega ali hrustančnega tkiva, do katere pride, ko sila preseže trdnost kosti, zato se v urgentnih ambulantah pogosto srečujejo z bolniki po padcu s kolesa, zdrsu na stopnicah ali delovni nesreči, kjer je prizadet ud, kolk ali zapestje.[8] Zvine in izpahe sklepov, ki so prav tako med najpogostejšimi poškodbami, spremljajo nenadni premiki v nepravilni smeri, denimo zasuk gležnja pri teku ali skoku, ali pa izpah rame pri nenadnem dvigu bremena, zato so takšne poškodbe pogost razlog za takojšen obisk urgence zaradi bolečine in omejene gibljivosti.[8] V praksi se ob tem pojavljajo tudi mehanske poškodbe mehkih tkiv, kot so nategi in raztrganine mišic ter vezi, ki nastanejo pri športnih aktivnostih ali delu, in zahtevajo hitro oceno, slikanje ter odločitev, ali je potrebna imobilizacija, operacija ali zgolj konservativno zdravljenje.
Ne glede na točen dan so podatki zdravstvenih institucij skladni v tem, da kronične nenalezljive bolezni v Sloveniji povzročajo približno 80 % vseh smrti, kar pomeni, da so v ozadju velikega dela obiskov pri zdravniku stabilne, dolgotrajne diagnoze, kot so hipertenzija, koronarna bolezen srca, kronične bolezni dihal in rak, ki jih zdravniki spremljajo v ambulantah družinske medicine, specialističnih ambulantah in bolnišnicah.[3][7] Nalezljive bolezni, ki jih mesečno spremlja NIJZ, se pojavljajo v valovih, a med njimi izstopajo posamezne skupine, denimo kampilobakterioza kot pogosta zoonoza v Evropi in pri nas ter lymska borelioza kot najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, kar se v sezoni klopov kaže v velikem številu prijavljenih primerov in je bilo tako tudi v zadnjih letih.[2][5] V vsakdanji klinični sliki to pomeni, da so včeraj v ambulantah in na infekcijskih oddelkih najbrž obravnavali bolnike z različnimi akutnimi okužbami dihal, prebavil in klopnimi boleznimi, medtem ko so urgence po državi reševale kombinacijo nenadnih poslabšanj kroničnih bolezni in tipičnih travmatskih poškodb, ki nastajajo pri vsakdanjih aktivnostih.
