Datum: 15.5.2026 9:20:17 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v četrtek, 14. maj 2026
Včeraj so bile v Sloveniji, glede na podatke iz poročil, med najpogostejšimi predvsem srčno-žilne in druge kronične nenalezljive bolezni ter nalezljive bolezni, ki se pojavljajo stalno in jih NIJZ redno spremlja. Srčno-žilne bolezni ostajajo vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti, kar pomeni, da gre pri velikem delu včerajšnjih bolnikov za ljudi z dolgotrajnimi težavami, ki se pogosto zdravijo na primarni ravni, v ambulantah družinske medicine in na specialističnih klinikah, ter se ob poslabšanjih stanja znajdejo tudi v bolnišnicah. Ob njih so pomemben del bremena predstavljale tudi druge kronične bolezni, povezane s staranjem prebivalstva in sodobnim načinom življenja, ki zahtevajo redno spremljanje, prilagajanje terapije in pogosto dolgoročno rehabilitacijo, kar dodatno obremenjuje zdravstveni sistem in socialno mrežo bolnikov.
Med včeraj pogostimi so bile tudi nalezljive bolezni, ki jih epidemiologi spremljajo skozi prijave in sezonska poročila. Del teh primerov predstavljajo akutne okužbe dihal, črevesne okužbe in druge bolezni, ki se pojavljajo v valovih, pogosto povezano z letnim časom, gibanjem prebivalstva in navadami, kot so potovanja, druženja v zaprtih prostorih ali bivanje v naravi, kjer je več stika z vektorji bolezni. V praksi to pomeni, da so bili včeraj v različnih ambulantah obravnavani bolniki z blažjimi okužbami, ki so potrebovali predvsem diagnostično obravnavo, navodila za samoizolacijo ali simptomatsko zdravljenje, pa tudi težji primeri, ki zahtevajo bolnišnično oskrbo in nadzor zaradi tveganja zapletov, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih.
Ker so kronične nenalezljive bolezni po podatkih NIJZ odgovorne za velik delež vseh smrti in invalidnosti, lahko sklepamo, da je bil včerajšnji dan v zdravstvenih ustanovah ponovno zaznamovan z obravnavo bolnikov, pri katerih bolezni trajajo že več let in se občasno poslabšujejo. Takšni bolniki pogosto prihajajo na kontrolne preglede, diagnostiko, prilagoditev zdravil, fizikalno terapijo ali v programe dolgotrajne rehabilitacije. Hkrati pa epidemiološke službe in infektologi spremljajo gibanje nalezljivih bolezni, vključno z laboratorijskimi potrditvami in morebitnimi izbruhi, da bi čim prej zaznali spremembe trenda, na primer nepričakovano naraščanje določenega povzročitelja ali pojav novih groženj. Vse to kaže, da se včerajšnja slika bolezni v Sloveniji ni bistveno razlikovala od ustaljenih trendov: glavno breme so nosile dolgotrajne, kronične bolezni z velikim vplivom na kakovost življenja in smrtnost, skupaj s stalno prisotnimi nalezljivimi boleznimi, ki lahko v določenih razmerah hitro spremenijo epidemiološko situacijo in zahtevajo prilagojene javnozdravstvene ukrepe.
