Datum: 19.4.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajska ostro obsodi ameriške in izraelske vojaške operacije v Hormuški ožini in pozove k takojšnjemu ustavitvi
18. aprila 2026 je bila najbolj pomembna novica iz Kitajske neposreden poziv kitajskega zunanjega ministrstva k ustavitvi vojaških operacij v Hormuški ožini, ki jo je predstavnica Mao Ning izrekla na novinarski konferenci. Kitajska je glavni razlog za motnje v plovbi po ožini pripisala "nezakontim vojaškim operacijam ZDA in Izraela proti Iranu" ter poudarila, da vojaška sredstva ne morejo rešiti problema in da stopnjevanje konfliktov ni v interesu nobene strani[3]. Ta izjava je neposredno naslovljena na ameriškega predsednika Donalda Trumpa in druge vpletene, z zahtevo po nemudoma ustavitvi operacij[3].
Poziv prihaja v kontekstu virtualnega srečanja zunanjih ministrov več kot 40 držav, ki ga je gostila britanska ministrica Yvette Cooper, kjer je slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon poudarila nujnost usklajenih diplomatskih aktivnosti in previdnost glede vojaškega angažmaja za ponovno odprtje ožine[3]. Hormuška ožina, ključna za svetovno trgovino z nafto, je zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu postala žarišče globalne energetske krize, ki je že prisilila filipinskega predsednika Ferdinanda Marcosa v razglasitev izrednih razmer[3]. Kitajska s tem pozivom krepi svojo vlogo mirnega posrednika, kar se ujema z njenim strateškim položajem na oceanih in ambicijami za globalno stabilnost[1][4].
Ta novica je pomembna, ker razkriva kitajsko obrambno držo v času svetovnih kriz, kjer Peking raje podpira multilateralne pobude, kot so plačilnobilančna pomoč ranljivim državam ali delitev vpliva v ožini, namesto neposrednega vojaškega vpletanja[4]. Hkrati zapira prostor za kitajsko manipulacijo v EU, kjer se enotnost krepi proti azijski velesili[2]. Gre za svež razvoj, ki presega splošne debate o kitajski prevladi in neposredno vpliva na globalno gospodarstvo, saj motnje v ožini ogrožajo dobavo energentov po svetu[3][4]. (248 besed)
