Datum: 18.4.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajska zahteva takojšnjo ustavitev ameriških in izraelskih vojaških operacij v Hormuški ožini
17. aprila 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic, povezanih s Kitajsko, neposreden poziv kitajskega zunanjega ministrstva ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, naj takoj ustavi vojaške operacije proti Iranu, ki ogrožajo plovbo skozi Hormuško ožino. Predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je na novinarski konferenci poudarila, da "vojaška sredstva ne morejo v temelju rešiti problema in da stopnjevanje konfliktov ni v interesu nobene od strani". Glavni razlog za motnje v plovbi po ožini, ki je ključna za svetovno trgovino z nafto, je po njenih besedah "nezakonite ameriške in izraelske vojaške operacije proti Iranu". Kitajska je vpletene pozvala k nemudoma ustavitvi operacij in k umirjanju napetosti.[3]
Ta izjava je prišla po virtualnem srečanju zunanjih ministrov več kot 40 držav, ki ga je gostila britanska ministrica Yvette Cooper. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je po srečanju izpostavila potrebo po usklajenih diplomatskih aktivnostih in previdnosti glede vojaškega angažmaja, saj je za odprtje ožine ključna koordinacija. Avstralski premier Anthony Albanese je medtem opozoril, da ameriško-izraelski napadi oslabijo iransko vojsko, a da bo "dlje, ko bo trajala vojna, večji njen vpliv na svetovno gospodarstvo".[3]
Napetosti v Hormuški ožini imajo neposreden vpliv na Kitajsko kot največjega uvoznika nafte, kar ogroža njeno energetsko varnost in globalne dobavne verige. Blokada ožine že povzroča motnje v evropski oskrbi z energijo, kar dodatno zaplete mednarodne odnose. Kitajska pozicija kaže na njeno vlogo kot promotorja diplomacije v bližnjevzhodnih konfliktih, kjer nasprotuje enostranskim vojaškim akcijam ZDA in Izraela. Ta novica je strateško pomembna, saj bi nadaljnje zaprtje ožine lahko sprožilo globalno energetsko krizo, zlasti za Kitajsko, odvisno od iranskih dobav.[3][6]
V kontekstu širših geopolitičnih izzivov, kot so evropske carinske reforme in omejitve kitajskih investicij v EU, ta kitajski poziv poudarja rastočo vlogo Pekinga v mednarodni diplomaciji. čeprav ZDA in zavezniki nadaljujejo operacije, bi kitajski pritisk lahko vplival na multilateralne pogovore.[2][3] (248 besed)
