Datum: 12.3.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Začetek letnega zasedanja nacionalnega ljudskega kongresa z napovedmi o gospodarski rasti in združitvi s Tajvanom
11. marca 2026 se je v Pekingu začelo letno zasedanje nacionalnega ljudskega kongresa (NLK), najvišjega zakonodajnega telesa Kitajske, kjer je premier Li Qiang predstavil poročilo o delu vlade za preteklo leto in ključne cilje za prihodnost. To je bila najbolj pomembna novica iz Kitajske včeraj, saj je zasedanje v Veliki palači narodov zbralo 2765 delegatov in postavilo temelje za 15. petletni načrt (2026€€“2030), ki poudarja strukturne reforme, stabilno gospodarsko rast in ohranjanje prednosti nacionalne varnosti.[2]
Premier Li je napovedal 4,5- do 5-odstotno gospodarsko rast za leto 2026, kar kaže na premik proti počasnejšemu, a bolj stabilnemu razvoju v primerjavi z višjimi cilji preteklih let. Povečanje vojaškega proračuna bo omejeno na 7 odstotkov, kar je manj agresivno od pričakovanj, a še vedno odraža prioritetno vlogo obrambe v kontekstu naraščajočih geopolitičnih napetosti. Ključni poudarki poročila vključujejo napredek v tehnološki samozadostnosti, zeleni tranziciji in boju proti demografski krizi, pri čemer je združitev s Tajvanom izrecno označena kot prednostna naloga Kitajske.[2]
Zasedanje poteka v času, ko Kitajska sooča z izzivi, kot so upočasnitev gospodarstva zaradi trgovinskih vojn z ZDA, demografski upad in pritiski na oskrbne verige polprevodnikov. Li Qiang je poudaril potrebo po "visokokakovostnem razvoju", ki bo uravnotežil rast z varnostjo in inovacijami, vključno z vlaganji v umetno inteligenco ter napredne proizvodne tehnologije. To je prvič po letu 2025, ko je NLK obravnaval tako širok spekter tem brez večjih motenj zaradi pandemijskih omejitev, kar krepi signal stabilnosti za domače in tuje investitorje.[2]
V širšem kontekstu novica krepi napetosti okoli Tajvana, kjer kitajski komentatorji že pozivajo k ukrepanju leta 2026 zaradi ameriških orožnih dobav v vrednosti 11 milijard dolarjev, vključno z raketami ATACMS, ki bi lahko ogrozile celinsko Kitajsko. Prevzem Tajvana bi po teh analizah prekinil dobavo 80€€“90 % najnaprednejših čipov iz tovarn TSMC, kar je strateška prednost v trgovinski vojni z ZDA.[1] Japonska nova premierka Sanae Takaichi pa je napovedala vojaško posredovanje v primeru konflikta, kar bi razširilo morebiten spopad na zahodni Pacifik.[1]
Ta dogodek ni le formalnost, temveč signal Pekinga o neomajni poti pod vodstvom Xi Jinpinga, kjer gospodarska stabilnost služi kot podpora vojaškim ambicijam. Brez neposrednih puščanj iz zasedanja ostaja dinamika nejasna, a napovedi kažejo na priprave na dolgotrajno tekmovanje z Zahodom.[2][1] (Besed: 428)
