Datum: 12.3.2026 3:45:01 - Stran: TOP Hrvaška
Hrvaška vlada zvišala minimalno bruto plačo na 1050 EUR od januarja 2026, cilj do 2028 je 1250 EUR
11. marca 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic, povezanih s Hrvaško, objava o nedavnem zvišanju minimalne bruto mesečne plače na 1050 EUR, kar predstavlja 80-evrsko povečanje v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2025. Ta ukrep vlade jasno kaže na prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev v državi, ki se sooča z inflacijo in gospodarskimi izzivi v evrskem območju.[4] Zvišanje je stopilo v veljavo z januarjem 2026 in je del širše strategije, saj hrvaška vlada načrtuje nadaljnje dvige vse do leta 2028, ko naj bi minimalna plača dosegla 1250 EUR. Ta novica je še posebej relevantna v kontekstu regionalnih trendov, kot jih opisuje Pregled makroekonomskih gibanj Banke Slovenije za marec 2026, kjer je poudarjen razkorak med plačami v zasebnem in javnem sektorju €€“ v zasebnem so plače upadale, v javnem pa rasle skoraj za 10 odstotkov.[1]
V širšem evropskem okolju, kjer inflacija v evrskem območju ostaja pod ciljno ravnijo (skupna 1,9 % februarja, osnovna pa 2,4 %), Hrvaška s tem korakom skuša blažiti cenovne pritiske, zlasti v storitvenem sektorju in pri energentih zaradi motenj v dobavi nafte in plina.[1] Rast hrvaškega BDP je bila v zadnjih letih solidna (3,9 % v 2024, 7,3 % v 2025), a stopnja nezaposlenosti se je rahlo zvišala na 6,8 %, inflacija pa dosegla 10,7 %.[4] Zvišanje minimalne plače bi lahko spodbudilo potrošnjo in omililo socialne napetosti, hkrati pa prinaša tveganja za mala podjetja v predelovalnih dejavnostih, kjer je aktivnost upadla za 2,6 % zaradi nižjih pričakovanj in višjih zalog.[1]
Ta novica je še toliko bolj aktualna, ker se Hrvaška, kot članica EU in evroobmočja, zbližuje s sosednjo Slovenijo v makroekonomskih trendih €€“ obe državi opažata umirjanje rasti cen hrane (4,3 %) in blaga, a vztrajajo pritiski v storitvah.[1] V primerjavi z drugimi sektorji, kot je gradbeništvo ali trgovina na drobno, kjer so kazalniki zaupanja padli, predstavlja ta plačni ukrep pozitiven signal za delovno silo.[1] Gre za politično in ekonomsko pomembno odločitev, ki bi lahko vplivala na regionalno konkurenčnost in migracije delavcev, zlasti glede na rast plač v javnem sektorju.[1][4] (248 besed)
