Datum: 8.1.2026 9:43:33 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v sredo, 7. januar 2026
Na ravni enega samega dne za celotno Slovenijo javno dostopni viri praviloma ne objavljajo seznama najpogostejših bolezni, zato včerajšnjih podatkov po posameznih diagnozah ni mogoče zanesljivo navesti. Najbolj ažurni redni pregledi, ki jih objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, so tedenski in mesečni pregledi za nalezljive bolezni, denimo za virusne črevesne okužbe, kjer se spremlja, koliko primerov je prijavljenih in kakšni so trendi po tednih in regijah.[1] Iz teh poročil je razvidno, da so v zadnjem obdobju med črevesnimi nalezljivimi boleznimi v ospredju predvsem virusne okužbe, ki se širijo fekalno-oralno, pogosto v obliki izbruhov v vrtcih, šolah in ustanovah za starejše, pri čemer se posebej omenjajo starejši in majhni otroci kot ranljivejše skupine.[1]
če pogledamo celotno breme bolezni in obiske ambulant, k sliki €€{-14949}najpogostejših€€{-14939} težav ne sodijo le okužbe, temveč v vsakodnevni praksi zelo pogosto pridejo v ospredje tudi težave, zaradi katerih se ljudje najpogosteje obračajo na določene specialiste. Tako nevrologi navajajo, da je več kot polovica obiskov v nevroloških ambulantah povezana z različnimi oblikami glavobolov, kjer številčno prevladujejo migrene in napetostni, stresni glavoboli.[2] To pomeni, da bi bil tudi včeraj precejšen delež ljudi, ki so poiskali nevrološko pomoč, tam prav zaradi teh kroničnih ali ponavljajočih se težav, pogosto v povezavi z dolgotrajnim stresom in sodobnim načinom življenja.[2]
Pri presoji, katere bolezni so v nekem obdobju €€{-14949}najpogostejše€€{-14939}, je treba upoštevati še kronične nenalezljive bolezni, za katere ni dnevnih poročil, vendar stalno močno obremenjujejo zdravstveni sistem €€“ sem sodijo predvsem srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, različne bolezni dihal in rakava obolenja.[3] V zadnjih letih ostajajo pomemben dejavnik tudi okužbe z virusom SARS-CoV€€‘2, saj pri starejših in kroničnih bolnikih še vedno povzročajo hujši potek bolezni in s tem pogostejše hospitalizacije, čeprav se valovi okužb spreminjajo in niso več predmet vsakodnevnih dramatičnih poročil kot v začetku pandemije.[3]
Ker za včeraj ni javno objavljenega, podrobnega pregleda diagnoz za vse ambulante in bolnišnice skupaj, je mogoče le opisati verjetno sliko: v primarnem zdravstvu in urgentnih ambulantah se je tudi včeraj najbrž pojavljala kombinacija akutnih okužb dihal in prebavil, poslabšanj kroničnih srčno-žilnih in presnovnih bolezni ter pogostih nevroloških težav, med katerimi izstopajo ponavljajoči se glavoboli in migrene, v ozadju pa naraščajoča prisotnost duševnih motenj in posledic dolgotrajnega stresa, ki jih zdravniki v slovenskih raziskavah in intervjujih vse pogosteje omenjajo kot pomemben javnozdravstveni problem.[2][3]
