Datum: 28.12.2025 8:45:01 - Stran: KULTURA EU
Kultura v EU: nedeljo, 28. december 2025
Včeraj je bila med evropskimi kulturnimi novicami posebej izpostavljena odločitev Evropskega parlamenta, da v svojem programu za leto 2026 nameni dodatna sredstva in institucionalno podporo za razširitev umetniških projektov, povezanih z evropskim zgodovinskim spominom, med katerimi izstopa pobuda za postavitev novih razstav, spominskih instalacij in skulptur, posvečenih žrtvam totalitarizmov v Evropi. Pobuda je bila v zadnjih dneh pogosto povzeta v kontekstu dela poslancev, ki si prizadevajo za okrepitev evropske "kulture spomina" in njeno vidnost v javnem prostoru, pri čemer so kulturni novinarji posebej izpostavili razstave in performativne projekte, povezane z Evropskim parlamentom in institucijami EU.
Po poročanju evropskih političnih in kulturnih portalov se postopki, ki so stekli na pobudo poslanca Milana Zvera, vse bolj prepletajo z umetniškimi praksami €€“ načrtujejo se stalne in začasne razstave, kiparske instalacije ter multimedijske postavitve v Bruslju, Strasbourgu in nacionalnih prestolnicah, ki naj bi z umetniškimi sredstvi predstavile skupno evropsko zgodovino ter opozorile na žrtve političnega nasilja v 20. stoletju. V ospredju so dela sodobnih evropskih umetnikov, ki združujejo klasične skulpture, site-specific instalacije in performanse v javnem prostoru; predlagane so itinerantne razstave, ki bi krožile med državami članicami in bile tesno povezane z izobraževalnimi programi EU (npr. z Evropsko hišo zgodovine in šolskimi projekti).
Komentatorji poudarjajo, da takšne umetniške intervencije ne pomenijo le simbolnega poklona žrtvam, temveč tudi pomembno razširitev kulturne dimenzije Evropske unije €€“ od klasične institucionalne politike k bolj odprtim, participativnim oblikam kulturnega izraza v javnem prostoru. V člankih so izpostavljeni tudi načrti, da se ob prihodnjih plenarnnih zasedanjih organizira niz koncertov, performansov in projekcij, ki bi aktualne politične razprave povezali z umetnostjo in zgodovinskim spominom, ter s tem Evropski parlament še močneje umestili kot simbolni in kulturni, ne le zakonodajni center Evrope.
