Datum: 10.12.2025 11:43:01 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v torek, 9. december 2025
Za včeraj ni javno dostavnega pregleda po dnevih, iz katerega bi bilo razvidno, katere bolezni so bile tisti dan najpogostejše v Sloveniji, zato lahko odgovorim le na podlagi tedenskih nadzornih poročil NIJZ in splošnih podatkov o obolevnosti. Najbolj sprotno spremljanje poteka za akutne okužbe dihal, kjer NIJZ v sezoni 2025/26 poroča, da je v tednu 48 hitro naraščalo število obiskov zaradi gripi podobne bolezni in drugih akutnih okužb dihal, zlasti pri malčkih in mlajših otrocih, kar pomeni, da so prav težave z dihali v tem obdobju najpogostejši razlog za obisk zdravnika.[1] V istem sistemu spremljanja ugotavljajo tudi stalno prisotnost okužb s SARS€€‘CoV€€‘2, ki so potrjene pri približno desetini testiranih bolnikov, ter posamezne primere drugih virusov, zato si je tipičen €€{-14949}včerajšnji dan€€{-14939} mogoče predstavljati kot kombinacijo številnih blagih do zmernih okužb zgornjih dihal pri otrocih, nekaj hujših pljučnih zapletov pri starejših in kroničnih bolnikih ter manjšega števila laboratorijsko potrjenih primerov gripe, covida€€‘19 in okužb z drugimi respiratornimi virusi.[1]
Poleg dihalnih okužb zdravstvene službe celo leto beležijo tudi precej akutnih prebavnih okužb, saj državni načrti za nalezljive bolezni poudarjajo, da povprečen prebivalec vsako leto vsaj enkrat zboli za akutno črevesno okužbo in večkrat za okužbo dihal, pri čemer se težave s prebavo še posebej pogosto pojavljajo pri majhnih otrocih, starejših in ljudeh s kroničnimi boleznimi.[2] To v praksi pomeni, da so zdravniki v ambulantah vsak dan soočeni z bolniki z bruhanjem, drisko in dehidracijo, ki jih je treba pri ogroženih skupinah skrbno spremljati, da ne pride do hujših zapletov. V ozadju vsakdanje statistike pa so stalno prisotne tudi kronične nenalezljive bolezni, med katerimi imajo v Sloveniji velik pomen rakava obolenja; po podatkih registra raka je bilo leta 2021 več kot 17.000 novih primerov, najpogosteje na koži, pljučih, dojki, prostati ter debelem črevesu in danki, kar pomeni, da številni bolniki vsak dan prihajajo na kontrole, onkološko zdravljenje ali zaradi zapletov osnovne bolezni.[3][4]
če si konkretne primere predstavljamo na ravni posameznika, v enem dnevu v zdravstvenem domu pediater pregleda več otrok z vročino in kašljem, pri delu od njih se laboratorijsko potrdi virus influence ali SARS€€‘CoV€€‘2, drugi pa ostanejo pri diagnozi nespecifične okužbe dihal, ki vseeno zahteva počitek doma in opazovanje.[1] Družinski zdravnik na drugi strani sprejme odraslega bolnika z nenadno vodeno drisko po prazničnem obroku, pri katerem razmišlja o okužbi, povezani s hrano, ter mu svetuje rehidracijo in opazovanje, pri hujšem poteku pa ureditev napotitve v bolnišnico, kar odraža ugotovitve načrtov zaščite, da so okužbe s hrano in vodo še vedno pogost razlog bolezni.[2] Istega dne pride na onkološki oddelek bolnica na redno kemoterapijo zaradi raka dojk ali debelega črevesa, kar je v populacijskem smislu del visoke petletne prevalence raka v Sloveniji, ki je med najvišjimi v EU in prinaša veliko vsakodnevno obremenitev za bolnike, njihove svojce in zdravstveni sistem.[3][4] Tako so €€{-14949}najpogostejše bolezni včeraj€€{-14939} kombinacija zelo razširjenih, večinoma blažjih nalezljivih bolezni in kroničnih nenalezljivih stanj, ki trajajo leta, pri čemer uradni podatki omogočajo oceno le po tednih in letih, ne pa natančne dnevne lestvice.
