Datum: 18.7.2025 3:45:01 - Stran: TOP Italija
Nov prelom v milanski urbanistični afari, več aretacij in politično vrenje
Včeraj, 17. julija 2025, je bilo v italijanskih medijih v ospredju še eno poglavje v množično spremljanem primeru korupcije in klientelizma, ki ga vodi milanska pravosodna stroka. Najpomembnejša novica je bila prošnja milanskih tožilcev za izreček aresta za vplivnega nepremičninskega podjetnika Catello in enega lokalnega mestnega namestnika, oba sta osumljena sodelovanja v večletni mreži pranja denarja, podkupovanju javnih uradnikov in nepravilni sodni posredovanju pri gradbenih projektih[1]. Odziv javnosti je bil hiter in ostro odzvanja: opozicijske stranke Fratelli d'Italia, Lega in M5S so pozvale k umestnemu odstopu, medtem ko je dosedanji mestni svet zanikal, da bi bila njegova politika povezana z očitki, ki jih je navadila v pričakujočo obtožnico.
Za razvozljanje kompleksnega primera sta ključni dve točki. Prva je zavrnitev milanskega regionalnega sodišča, ki ni izdalo začasne zapore za katerega od osumljenih, kar je sprožilo polemike o učinkovitosti italijanskega pravosodja. Druga pa je odprtost dokumentov, ki so pričali, da je bilo v mrežo vpletenih tudi več visokih lokalnih funkcionarjev, skupaj s potencialno vpletenostjo sedanjega župana, ki pa očitki zanj niso šli toliko daleč, da bi ga prijeli. Pravosodne akcije presegajo zgolj nekaj policijskih hišen, saj so padle tudi hišne preiskave v palači Marino, sedežu milanskega občinskega sveta. Pričakovati je, da bo ta nov škandal ponovno sprožil kritike zaradi nesposobnosti države za protikorupcijske ukrepe, o katerem že vrsto let poročajo tuje organizacije, vendar je to potemle prvo tako resno povezovanje lokalne oblasti v paniji. Poleg škandala pa so mediji poročali tudi o želji Trumpa, naj po mnenju predsednika Italije odpusti vodjo Federalnega rezervnega sistema, čemur pa je sledil hitri premislek in odpoved naklepa[1].
Po vsej verjetnosti je ta sveže razkrito zapletanje lokalnih oblasti v špekulacije z nepremičninami in pranje denarja spet postavilo vprašanje varnostnih in krepitvenih mehanizmov za zagotavljanje preglednosti v italijanskih mestih, medtem ko lahko javno mnenje upravlja, da bi bili upravni funkcionarji pogosteje v celici, kot pa v mestnih hišah.
