Datum: 17.7.2025 8:45:01 - Stran: KULTURA EU
Kultura v EU: četrtek, 17. julij 2025

Evropski parlament je v zadnjih tednih in dneh požel največ medijske pozornosti s sprejemom pobude za razglasitev 26. aprila kot dneva spomina na žrtve komunizma po vsej Evropski uniji. Pobuda je sprožila živahne razprave na vidnih evropskih medijskih portalih, saj gre za simbolno, a tudi vsebinsko pomembno dejanje: Evropski parlament z njim postavlja poudarek na razumevanje zgodovinskih krivic, ki so zaznamovale mnoge evropske države. e posebej izpostavljena je bila vloga Slovenije, saj so bila ravno slovenska pričevanja o komunističnih zločinih v zadnjem času pogosto citirana v evropski razpravi.

Kulturne razsežnosti tega parlamentarne pobude so močno povezane z evropskim kolektivnim spominom. V nekaterih državah so ob tej priložnosti napovedali ali že odprli razstave, performanse in postavitve spominskih instalacij, ki tematizirajo dogajanja iz časa komunističnih režimov. Umetniki reaktualizirajo zgodovinski spomin skozi foto-razstave, zvočne instalacije in javne skulpture, ki pričajo o usodah posameznikov in širših skupnosti. Pomemben namen teh kulturnih dogodkov je tudi širitev dialoga o pomenu človekovih pravic in civilnodružbenih gibanj v Evropi. Spričo podpore, ki jo je pobuda dobila pri ključnih odborih Evropskega parlamenta, so medijske objave še dodatno poudarjale pomen umetniških refleksij kot orodja za skupno evropsko prepoznavanje zgodovinske resnice in procesa sprave.

Odzivi so raznoliki: v številnih državah so iniciativo pozdravili kot pomemben korak k prepoznavanju vseh evropskih žrtev totalitarizmov, hkrati pa se je odprla nova razprava o vlogi umetnosti, razstav ter mestnih spominskih postavitev pri oblikovanju kolektivne evropske identitete prihodnosti.